Eno podjetje poslal v stečaj in odprl drugega. Zdaj stavi na Demokrate.

Med financerji in člani stranke Demokrati, ki jo je ustanovil Anže Logar in je zdaj del Janševe koalicije, so bila od samega začetka nekateri znani podjetniki. Ti so v novem političnem projektu videli priložnost za oblikovanje davčne in druge politike, ki bi bila bolj naklonjena gospodarstvu.

Ti načrti bi lahko z Logarjevim imenovanjem za gospodarskega ministra dobili krila. Njegov resor namreč odloča o delitvi za več sto milijonov evrov subvencij, posojil z ugodno obrestno mero in drugih razvojnih spodbud. Prav zato nas je več sogovornikov v zadnjih tednih opozorilo na nekatera imena iz vrha stranke, ki bi lahko v prihodnje pridobila večji vpliv. 

Eden od njih je podjetnik Uroš Fonovič, član izvršilnega odbora Demokratov v mariborskem mestnem odboru. Fonovič, ki je v času tretje Janševe vlade prevzel enega vodilnih položajev v državni Pošti Slovenije, se je nedolgo po zamenjavi oblasti preselil v podjetniške vode. Odprl je podjetje Lunos za prodajo prezračevalnih naprav, ki pa mu za zdaj ne kaže dobro. V prvih dveh letih poslovanja je namreč ustvarilo visoko izgubo.

To pa ni njegova prva podjetniška izkušnja. V preteklosti je bil Fonovič direktor mariborskega podjetja WVTerm, ki se je na pogorišču nekdanje mariborske tovarne TVT Boris Kidrič ukvarjalo s proizvodnjo kotlov, peči in jeklenih konstrukcij. Leta 2019 je končalo v stečaju, za seboj pa pustilo za skoraj tri milijone evrov neporavnavnih obveznosti do upnikov. 

Fonovič zatrjuje, da se v politiki "zavzema za ukrepe, ki izboljšujejo pogoje poslovanja za celotno slovensko gospodarstvo in prispevajo k višji kakovosti življenja ljudi, ne za posamezna podjetja". Kako torej komentira svoje povezave z Demokrati? In kako poslujejo njegova podjetja?

Preberite še:
Logar bo šele po volitvah razkril, od kod več sto tisoč evrov za kampanjo

Kako gre Lunosu? In kaj je čudno v bilancah?

Podjetje Lunos, ki se ukvarja s prodajo prezračevalnih sistemov, je Fonovič skupaj z nemškim partnerjem ustanovil konec leta 2023. Od takrat je njegov direktor in 20-odstotni lastnik. Leta 2024 je podjetje ob nekaj manj kot 900 tisoč evrov prihodkov ustvarilo 200 tisoč evrov izgube. Lani pa je po 2,8 milijona evrov prometa že beležilo minimalni dobiček. 

Toda računovodske bilance razkrivajo, da je bilo poslovanje Lunosa pozitivno le na papirju. Lunos je imel namreč lani za kar 1,4 milijona evrov "dolgoročno odloženih stroškov razvijanja". Za prav toliko se je povečalo tudi premoženje podjetja. 

Pod črto: toliko denarja je podjetje dodatno porabilo, a tega (še) ni navedlo v bilancah.

Če bi v Lunosu dejansko zabeležili vse stroške in jih ne bi odložili v prihodnosti, bi imeli milijonsko izgubo, kapital pa bi zdrsnil globoko v rdeče številke. Nemški lastnik, ki je do sedaj financiral poslovanje, bi moral v tem primeru zagotoviti dodaten kapital.

Preberite še:
Zakon, ki je združil "sredinski trojček", bi koristil najbolje plačanim

Pomagal pri pisanju programa Demokratov

Res je, da podjetjem stroškov razvoja ni treba voditi kot stroškov tekočega poslovnega leta, ampak jih lahko prikažejo kot "dolgoročna sredstva", toda le, če jih podjetje dejansko namenja za razvoj. Glavni dejavnosti Lunosa sta sicer distribucija, zastopanje in prodaja prezračevalnih sistemov svojega nemškega lastnika. 

Lani je podjetje Lunos, ki od kupcev prezračevalnih sistemov zahteva plačilo predujma, tudi močno povečalo svojo zadolženost. Na zadnji dan leta 2025 je imelo že več kot 1,1 milijona kratkoročnih poslovnih obveznosti, kar je enkrat več kot leto dni pred tem. Na portalu EBONITETE.SI je mogoče opaziti, da so dejanske finančne obveznosti večje od zadolžitvenega potenciala podjetja.

V istem času je Fonovič vstopil v politiko. Marca 2025 je postal član izvršilnega odbora Demokratov v Mariboru. Njegov predsednik je Aleš Novak, ki se je v tednih pred oblikovanjem vlade omenjal kot eden od kandidatov za položaj ministra. 

Kot nam je pojasnil Fonovič, se je stranki pridružil, ker "verjamem v pomen odgovornega upravljanja države, konkurenčnega gospodarstva, podjetništva in ustvarjanja pogojev za razvoj". 

Preberite še:
Z denarjem državnega Borzena kupil pisarne vidnega člana Logarjeve stranke

"Spremljamo razpise, a naše poslovanje ni odvisno od države"

Sodeloval je tudi pri pisanju programa Demokratov. "Kot predstavnik gospodarstva sem sodeloval pri razpravah in pripravi posameznih predlogov na področjih podjetništva, konkurenčnosti gospodarstva, energetike, investicijskega okolja in zmanjševanja administrativnih bremen za podjetja," nam je pojasnil.

V Demokratih naj bi imel močno oporo v Mirku Požarju, vodji strateškega sveta za gospodarstvo. Fonovič je potrdil, da se poznata že vrsto let in da tudi v stranki sodelujeta pri posameznih vsebinskih razpravah.

Do sedaj v Lunosu niso dobili nobenih subvencij ali državnih pomoči. Prav tako se ni potegoval za posle na javnih razpisih. Bo sedaj, ko so Demokrati del vlade, Logar pa minister za gospodarstvo, kaj drugače?

"Tako kot številna druga podjetja spremljamo javno objavljene razpise, vendar naše poslovanje ni odvisno od javnih naročil ali državnih investicijskih projektov," je na vprašanje, ali načrtujejo prijave na razpise, odgovoril Fonovič.

Nezavarovani upniki ostali praznih rok 

Leta 2015 je sicer Fonovič postal direktor mariborskega podjetja WVTerm, ki je zraslo na pogorišču nekdanje mariborske Tovarne vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič. Malo pred njegovim imenovanjem so ga kupili nemški vlagatelji. 

Toda že kmalu zatem je zašlo v težave. V letu 2016 in 2017 je tako podjetje WVTerm zabeležilo visok upad naročil, poslovalo pa je z izgubo. Začele so se blokade bančnih računov.  

Po tem, ko nemški lastnik v podjetje ni želel vplačati dodatnega kapitala, je Fonovič leta 2019 na sodišče vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki pa ga je pozneje umaknil. Nato je sodišče pozval, naj začne postopek stečaja, v katerem je delo izgubilo 55 ljudi.

V stečaju podjetja WVTerm je več kot 180 upnikov prijavilo za skoraj 3,8 milijona evrov terjatev. Medtem je v stečajni masi ostalo za 1,3 milijona evrov premoženja, ki je šlo v celoti za poplačilo zavarovanih in prednostnih upnikov. Nezavarovani upniki, ki so imeli za 2,6 milijona evrov terjatev, pa so ostali brez denarja.