Pri Janši na obisku madžarski šefi banke, ki je RTV zdaj zavrnila kredit

Javni zavod RTV Slovenija je pred dnevi doživel nov udarec. Po naših informacijah so se namreč v OTP banki odločili, da mu po več mesecih pogovorov ne bodo odobrili šest milijonov evrov vrednega posojila. 

Tega so na RTV želeli najeti za pokritje likvidnostnega izpada, saj so vmes ostali brez denarja za programe narodnostnih manjšin in glasbeno produkcijo, ki jim pripada po zakonu. Zgolj letos bi tako moral RTV po zakonu od urada za manjšine prejeti skupaj več kot deset milijonov evrov za italijanske in madžarske narodnostne programe, a se to še ni zgodilo. Prav tako je plačilo za glasbeno produkcijo zadržalo ministrstvo za kulturo. 

To pa ni edina slaba novica za RTV. Po rebalansu proračuna, ki ga je prejšnji teden sprejela vlada, bodo ostali še brez 2,5 milijona evrov, ki so si jih želeli izposoditi iz sistema enotnega zakladniškega računa države.

Kot smo neuradno izvedeli, so zato na javnem zavodu, ki ga vodi Natalija Gorščak, že v začetku poletja z OTP banko začeli pogovore o najemu likvidnostnega posojila, zavarovanega z zakonskimi obveznostmi države. Ti naj bi se v začetku septembra zaradi zadržkov banke začeli zapletati, pred dnevi pa dokončno propadli.

Toda zgodba na tej točki dobi potencialno novo razsežnost. V istem času, ko so bili pogovori med javnim zavodom in OTP o tem posojilu v odločilni fazi, so namreč vodilni predstavniki banke iz Budimpešte in Ljubljane obiskali Janeza Janšo, predsednika vlade in SDS. Gre za stranko, ki RTV Slovenija že več let očita naklonjenost levi politični opciji, za 11. oktober pa je sklicala referendum za ukinitev prispevka, ključnega vira financiranja tega javnega zavoda. 

Kaj je bila tema sestanka? So bankirji iz OTP z Janšo govorili tudi o RTV? In kdo vse je bil na tem sestanku?

Preberite še:
Prevozniki »krvaveli« in pomagali zamenjati oblast, zdaj dobivajo nagrado

Kaj piše v prijavi obiska OTP v Janševem kabinetu

Kot izhaja iz prijave lobističnega stika, ki ga je objavila komisija za preprečevanje korupcije (KPK), je vodstvo OTP v ponedeljek, 24. avgusta, torej pred tremi tedni,obiskalo kabinet predsednika vlade. Tam se je sestalo z Janšo, srečali pa so se tudi z državnim sekretarjem Matejem Kumerdejem, ki je bil v prejšnjem mandatu zaposlen v poslanski skupini SDS. 

Kdo je v imenu OTP obiskal Janšo, iz prijave ni razvidno. Razbrati je mogoče le, da se je predsednik vlade sestal z vodilnimi tako iz slovenske kot matične OTP banke na Madžarskem. 

Na čelu slovenske OTP, ki je nastala z združitvijo nekdanje Nove KBM in SKB banke, je od junija lani András Hámori. Predsednik upravnega obdora matične OTP je Sandor Csanyi, ki velja za najbogatejšega Madžara, znan pa je tudi tudi kot član upravnega odbora madžarskega energetskega velikana MOL in izvršnega odbora Evropske nogometne zveze (UEFA). Glavni izvršni direktor OTP je od maja lani njegov sin Peter Csanyi. 

Na vprašanje, ali je bilo na sestanku govora tudi o konkretnih naložbah in kreditnih aranžmajih OTP v Sloveniji, torej tudi o RTV Slovenija, iz kabineta predsednika vlade nismo dobili odgovora.

Preberite še:
Pri Mijiču takoj po volitvah začeli graditi 320 kvadratov veliko hišo

Uradna tema sestanka: novi bančni zakon

Iz prijave sicer izhaja, da so madžarski bankirji z Janšo uradno govorili o predlogu zakona o dostopnosti in uporabi bančnih sredstev, ki ga je ministrstvo za finance (vodi ga Andrej Šircelj) v proceduro vložilo v začetku poletja. 

Ta uvaja brezplačni paket osnovnih plačilnih storitev za potrošnike, določa minimalno mrežo bankomatov in poslovalnic glede na število prebivalcev, trgovinam pa prepoveduje zavračanje gotovine. V bankah vnaprej predpisanim zakonskim kvotam nasprotujejo, prav tako poudarjajo, da bi jim nov zakon naložil visoke stroške in nesorazmerne obveznosti. 

Tema sestanka je bila, kot izhaja iz prijave, tudi »predstavitev stališč glede (...) obdavčitve bilančne vsote bank ter gospodarskega in poslovnega okolja v Sloveniji«.

Preberite še:
Veto za Izrael, račun za Slovenijo: koliko nas bo stala pomoč Netanjahuju?

Govorili tudi o poplavnem davku za banke

Pri tem pozornost vzbuja omemba davka na bilančno vsoto bank. Tega je uvedla vlada Roberta Goloba po katastrofalnih poplavah leta 2023. Gre za namenski davek za financiranje projektov, povezanih s poplavami in plazovi, ki se bankam do leta 2028 obračunava po stopnji 0,2 odstotka od bilančne vsote.

Kot je znano, so banke takrat uvedbi tega davka močno nasprotovale, nekatere pa so ga neuspešno skušale izpodbijati tudi na ustavnem sodišču. To je konec leta 2024 odločilo, da je položaj bank specifičen. Razlog: njihove dejavnosti ni mogoče razumeti ozko v smislu čistega podjetniškega delovanja, pri katerem bi bil v ospredju samo zasebni interes, ampak tudi javni interes dobro delujočega in razvitega finančnega sistema.

Tudi na vprašanje, ali so Csanyi oziroma drugi predstavniki OTP na sestanku dobili kakršno koli zagotovilo oziroma obljubo glede morebitne predčasne ukinitve davka na bilančno vsoto bank, nam iz premierjevega kabineta v dveh dneh niso odgovorili.