Minister Vrtovec asfaltira avtoceste ponoči: dražje, slabše in nič hitreje?

"Prvi vtis je vedno varljiv." - Franz Kafka, češki avtor (1883-1924)

Nova vlada je trdno v prestolu in novi cestni - no, po Stevanoviću pocestni - minister Vrtovec trdo gara, da bi naredil dober prvi vtis. Za začetek je biričem dal nalogo, naj delavce na avtocestah zadržijo na deloviščih tudi ponoči, da bodo dela kar najhitreje opravljena. Če ne bo zaleglo, so za dodatno motivacijo na voljo tudi kaveljčki na korbačih.

Stroji torej brnijo dneve in noči, reflektorji svetijo, delavci delajo, biriči bičajo in mediji že praznujejo velike delovne zmage, ki si jih obetajo. Delati ponoči, kakšna brilijantna ideja. Izkoristimo še ure noči, res smo potrebovali novo vlado, ki je pokazala, kako se to dela.

Seveda bo pozorno oko, nova vlada bi ga označila za komunističnega, morda opazilo, da ima umni načrt morda kakšno težavo ali dve. Recimo to, da delavcev od ponedeljkovega ukaza po začetku nočnih del do torka ponoči, ko naj bi se začela obsežna nočna dela, ni nič več, kot jih je bilo prej. Tako hitro ne dela niti legendarni zasebni sektor, sploh ne v času vsesplošnega pomanjkanja delovne sile.

Kje so našli dodatne delavce? Na drugih gradbiščih

Toda delavci vseeno delajo tudi ponoči, celo videoposnetek obstaja. Kje so jih našli? Zavod za zaposlovanje zaenkrat še nima vojnih rezerv konzerviranih delavcev, toda očitno so od nekje prišli. Od kod? Z drugih delovišč, kajpada.

Če minister ukaže, da je na nekem delovišču potrebno delati ponoči, se bo tam ponoči delalo. Tako ta sistem deluje pri nas in povsod drugod. Toda ker delavcev ne moremo enostavno odmrzniti v mikrovalovki in jih servirati na delovišče, jih je potrebno potegniti z drugih gradbišč. Tam bo delo obstalo, ker bodo delavci premeščeni na tista, ki jih minister vidi kot pomembnejša.

Smotrno je omeniti še nekaj stvari. Ponoči so delavci gotovo manj produktivni kot podnevi. Kdor ne verjame, naj poskusi enkrat delati ponoči, in bo videl zakaj. Določen del nalog se da opraviti, toda ena ura nočnega dela ni enaka eni uri dnevnega dela. 

Preberite še:
Praznik svetega Pleha: ljubimo avtomobile, a v zastojih stojimo, ker druge izbire nimamo.

Na Darsu z razlogom nočna dela uvajali počasi

Obratno velja za urno postavko, po naši zakonodaji in po dobrem okusu delavcu pripada zajeten dodatek za nočno delo. Tretja opazka bi bila, da je ponoči opravljeno delo pogosto manj kvalitetno kot dnevno delo, tako zaradi izmučene delovne sile kot zaradi težjih pogojev dela, slabše osvetlitve, manj učinkovitega nadzora in tako dalje.

Če to seštejemo, vidimo, da bo opravljenih enako delovnih ur kot pred vizionarskim ukazom. Bo pa v tem času opravljenega manj dela in davkoplačevalci bomo za to plačali občutno več kot prej, torej za slabše opravljeno delo z več napakami. To je verjetno glavni razlog, zakaj je Dars pred nastopom Vrtovca nočna dela uvajal počasi. Lani je bilo ponoči opravljenih 25 odstotkov vseh delovnih ur.

Tako je, četrtina. Kljub temu, ko poslušamo novega ministra, deluje, kot da so nočna dela na avtocestah njegov lasten izum, ki ga bo najmanj patentiral, če ne kar prijavil Nobelovemu komiteju.

Preberite še:
Za železnice smo dali več kot dve milijardi evrov. A zdaj se tovor s tirov seli na ceste.

Nenehne obnove cest - raj za gradbince

Nočno delo je slabše in dražje od dnevnega, zato se ga poslužujemo le tam, kjer boljših rešitev ni. In boljših rešitev je kar nekaj. 

Glavna težava slovenskih avtocest sploh niso počasna dela, ta so v primerjavi s tujino kar hitra. V Italiji, ki že od antike slovi po dobrih cestah, so posamezni odseki v času del redno zaprti po 6 mesecev in več. Velika razlika je nekje drugje, pri nas taka cesta čez 5 let spet deluje bolj kot kolovoz in potrebna je ponovna obnova. Italijani ceste popravljajo na kakih 20 let in še to preden je škoda sploh vidna običajnemu uporabniku.

Ključna težava slovenskih avtocest je cenena kakovost izvedbe. Uporabljamo slabše materiale, imamo manj utrjevanja, izbiramo cenejša popravila, ki so zato toliko pogostejša. Za gradbena podjetja je to odlična zadeva, ker imajo posel zagarantiran vnaprej. Za državljane precej manj, saj je to glavni razlog pogostih zapor in zastojev.

Preberite še:
Stevanović v dresu Petrola, poslanski kolegi pa z logotipi zasebnih klinik

Ni vse samo cena in hitrost

Sedaj je novi minister ta dela še podražil s prisilno naročenimi nočnimi deli, kjer je pričakovati slabše opravljeno delo, zato bodo obsežnejša obnovitvena dela potrebna še prej kot običajno.

Ni vse v ceni izvedbe in tudi ni vse v hitrosti izvedbe. Bistveno merilo bi morala biti garancija na opravljeno delo, da se istih odsekov ne bo več popravljalo v kratkih intervalih, temveč bodo obsežna dela potrebna le v res dolgih razmakih. Cilj bi moral biti, da obsežnih del ne bi potrebovali, vse dokler ne bi potrebovali tudi novih nadvozov in voznih pasov in bi lahko opravili vse naenkrat - z eno zaporo.

To bi bila revolucija pri vzdrževanju avtocestnega križa. Vsakoletna popravila 24 ur na dan, kjer lokalni prebivalci po več mesecev zaradi hrupa in reflektorjev ne bodo niti normalno spali, koristijo predvsem tistemu, ki to zaračunava davkoplačevalcem.

Preberite še:
Desna koalicija ima prav: komunizem pri nas še ni umrl

Smo že pozabili na železnice?

Še večja revolucija bi bila razmišljanje v smeri, kako promet usmeriti z avtocest kam drugam. Prav te dni praznujemo odprtje južne železnice, ki je povezala Dunaj s Trstom in iz zaspane kmetijske province naredila pomembno trgovinsko in industrijsko vozlišče. Namesto malenkost hitrejših del na avtocesti bi nam dosti bolj koristil način, kako bodo avtoceste služile predvsem lokalnemu prometu znotraj Slovenije in bo tranzitni tekel mimo njih.

Toda vse to je bila previsoka matematika za večino ministrov po osamosvojitvi, ki so dela na avtocesti organizirali na nivoju "Mi delati več, delati hitreje! Cesta končana, mi zmaga!". Niti res ni. Določen odsek bo mogoče odprt nekaj dni prej. A ker so delavce prestavili z drugih delovišč, bodo zapore tam trajale vsaj toliko dlje, kot bodo te hitrejše.

Vse to je bilo znano vnaprej, toda v današnji slovenski politiki se bežne ideje velikih vodij štejejo kot dovršeni načrti, ki jih je potrebno le še ukazati, in stekli bodo sami od sebe kot po maslu. Kdor v tem vidi težave, je medijski aktivist in kot tak sovražni element oblasti in ljudstva.

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.