Matjaž Han: Vsake volitve so prelomne, a te so res drugačne od ostalih

Gospod Han, kdaj ste nazadnje tankali?

Pred tednom dni, ker imam službeni avtomobil.

Sprašujem, ker se pogovarjava v torek. Dan prej je na enem obmejnem bencinskem servisu zmanjkalo goriva, ljudje pa so zaradi strahu pred podražitvami pohiteli napolnit rezervoarje. Je bil ta strah upravičen? 

Ne. V teh dneh se je pokazalo, da imamo cenejšo nafto in bencin od sosednjih držav, zato so se težave pojavile predvsem na obmejnih servisih, kamor so prihajali tujci. V teh državah cene regulirajo dnevno, ker imajo liberaliziran trg, mi pa to počnemo na vsakih 14 dni. Vlada je znižala trošarine, zato je cena za naše državljane ugodna. 

Smo v Sloveniji pred naftno krizo?

Ne. V tem trenutku nimamo nobenih težav z dobavo nafte. V skladiščih jo je dovolj, težave se pojavljajo pri logistiki zaradi povečanega povpraševanja. Tudi tankerji, od koder ta nafta prihaja, so v Sredozemlju. Precej večja težava bo cena nafte, če se bo vojna na Bližnjem vzhodu zavlekla.  

Za vami je mandat, ki ste ga začeli z energetsko krizo, sledile so inflacija, poplave in zdaj spet energetska kriza zaradi vojne v Iranu. Pa narediva črto: kaj bi izpostavili med dosežki?

Med energetsko krizo smo v vladi intervenirali z regulacijo cen električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, velikim podjetjem pa smo en del stroška za ta namen subvencionirali. S tem smo slovensko gospodarstvo ohranili konkurenčno. Po poplavah smo v mesecu dni podjetjem izplačali 10 odstotkov ocenjene škode, preostanek pa v letu dni.

Ponosen sem tudi na investicije, ki smo jih pripeljali v Slovenijo: Revoz, farmacevtska podjetja, Palfinger, Perutnina Ptuj in druge. Sprejeli smo zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, sprejeli smo zakon, ki omejuje kratkoročno oddajanje stanovanj, postali smo polnopravna članica Evropske vesoljske agencije … Mandat je bil zahteven, ampak uspešen. Smo pa naredili tudi kakšno napako.  

Kaj recimo? 

Mogoče smo kakšno odločitev pri davčni politiki sprejeli prehitro ali premalo premišljeno. Ampak verjamem, da lahko to v naslednjem mandatu popravimo.

"Delo lahko razbremenimo le z večjo obdavčitvijo premoženja"

Delodajalske organizacije nas skupaj z desnim delom politike že mesece prepričujejo, da je stanje v Sloveniji zelo slabo, skorajda že katastrofalno, in da kot država nezadržno nazadujemo. Se s tem strinjate?

Absolutno ne. Celotna slika je spodbudna: bonitetne agencije nam ocene izboljšujejo, brezposelnost je rekordno nizka, znižujemo tudi zadolženost in dvignili smo dodano vrednost na zaposlenega. Slovenija je v boljši gospodarski kondiciji kot pred štirimi leti. Res je, da imamo že vrsto let težavo pri plačah, ki so preveč obdavčene, ampak po drugi strani so relativno nizko obdavčene tako nepremičnine kot drugo premoženje. Zato sem naklonjen večji obdavčitvi premoženja, ker bomo le tako lahko razbremenili delo in imeli večje neto dohodke.

Je to pravično? Ljudje bodo rekli, da so s svojim delom in trudom prišlo do treh, štirih ali večih nepremičnin. 

Seveda prva nepremičnina ne bi bila obdavčena višje, kot sedaj znaša nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Vse ostale nepremičnine, ki jih ima kdo v lasti, pa bi morale biti obdavčene, le da z bistveno manjšim odstotkom od tistega, ki ga je v tem mandatu predlagalo ministrstvo za finance (1,45 odstotka vrednosti nepremičnine na leto, op. a.).

Če prideš do petih nepremičnin, verjetno moraš z njimi ustvarjati neko dodano vrednost, saj jih drugače težko vzdržuješ. Z denarjem, ki bi ga proračun dobil z davkom na nepremičnine, bi lahko razbremenili plače, s čimer bi imeli večje neto dohodke. Seveda pa je treba paziti, da s tem ne ogrozimo delovanje javnih sistemov.

Poglejte Perutnino Ptuj, pri kateri poslušamo, da se je praktično že odselila iz Slovenije, v resnici pa je pred novo veliko investicijo v Sloveniji, vredno okoli 100 milijonov evrov. V tem govorjenju vidim politično propagando.

Kako si razlagate, da je nepremičninski davek na Hrvaškem uvedla desna vlada Andreja Plenkovića, ki je recimo ukinila tudi plačevanje štirih vrst bančnih storitev? Tega nam predstavniki gospodarstva in kakšen bankir, ki rad nastopa v javnosti, ne povedo. 

Ker predstavniki gospodarstva v Sloveniji govorijo samo o primerih, ki jim gredo na roko, o drugem pa se nočejo niti pogovarjati. Bom povedal na svojem primeru. S soprogo sva lastnika vikenda na Hrvaškem. Ko so tam napovedali 100-odstotni dvig davka na nepremičnine, nisem slišal, da bi Slovenci stavkali ali množično prodajali počitniške hiše. Vsi so plačali in bili tiho. V Sloveniji pa je hrup vsakič, ko začnemo razmišljati o tem.

Koliko davka pa letno plačate za hišo na Hrvaškem?

Približno 600 evrov, prej sva plačevala 200 evrov. Moram pa povedati, da infrastruktura na Hrvaškem ni niti približno takšna, kot je v Sloveniji.  

Po ocenah strokovnjakov bi bilo izplena od takšnega davka nekje od 200 do 300 milijonov evrov letno. Je to samo po sebi dovolj za opaznejšo razbremenitev dela?

Verjetno ne.

"Desno vlado bo zanimal le interes kapitala, ne ljudi"

Pred volitvami delodajalske organizacije na veliko poudarjajo, da nas je prehitela Hrvaška … 

… Ne, to nikakor ne drži. V Sloveniji živimo bolje kot na Hrvaškem. Še Hrvati sami se čudijo tem ocenam. Verjetno imajo tudi na Hrvaškem kaj boljše urejeno, po čemer bi se lahko zgledovali, ampak standard je pri nas absolutno višji. Ni nobenega množičnega odhajanja slovenskih podjetij na Hrvaško, o čemer se je veliko govorilo v zadnjih mesecih.

Poglejte Perutnino Ptuj, pri kateri poslušamo, da se je praktično že odselila iz Slovenije, v resnici pa je pred novo veliko investicijo v Sloveniji, vredno okoli 100 milijonov evrov. Država jo bo podprla z dobrimi 21 milijoni evrov. V tem govorjenju vidim politično propagando, čeprav seveda velja priznati, da jim ene stvari na Hrvaškem vendarle uspevajo bolje kot nam. 

Ko smo preverjali, katera podjetja naj bi se selila na Hrvaško, smo ugotovili, da so v tej državi podjetja ustanavljali lastniki slovenskih družb iz severovzhodne Slovenije, ki se ukvarjajo s čezmejnimi storitvami. V Zagreb se že več let selijo tudi sedeži podjetij v lasti velikih multinacionalk, k čemur so pripomogli tudi hrvaški nakupi slovenskih podjetij. Še en razlog je davčne narave: če slovenski lastnik na Hrvaškem ustanovi podjetje, ki ima letno manj kot milijon evrov prihodkov, bo na dobiček plačal le 10-odstotni davek. Podpirate to rešitev?

Prepričan sem, da se je o davčni zakonodaji treba pogovarjati celostno in o davčni politiki skleniti širši dogovor. Parcialne rešitve povečujejo tveganje za napake.  

Veliko stikov imate s slovenskimi direktorji in lastniki podjetij. Kako dihajo pred volitvami?

V štirih letih sem bil res veliko z direktorji, z lastniki kapitala in obrtniki. Zaradi kakšnih stvari so nezadovoljni in to verjetno tudi upravičeno. Nikakor ne drži, da vidijo v vsem katastrofo, kot to skušajo prikazati nekateri politiki.

Med direktorji velikih podjetij jih imate veliko, ki ne vidijo problema v davkih, ampak predvsem v administraciji, torej v dolgotrajnih postopkih umeščanja v prostor. Mali podjetniki vidijo največ težav v nepredvidljivosti poslovnega okolja. Morda je bila napaka tudi uvedba “štempljanja” (obveznega beleženja delovnega časa, op. a.). Vsem tem vedno prisluhnem, jih razumem in jim skušam pomagati.

Imamo pa en del podjetnikov, pri katerih opažam politično motivirane govore. V naslednjem mandatu moramo več narediti na socialnem dialogu. Morebitna desna vlada bo gledala le na interes kapitala, ne pa tudi zaposlenih in sindikatov. V ustavo bi morali zapisati socialni sporazum zato, da pomembne stvari v tej državi ne bi bile sprejete brez socialnega dialoga. 

"Priznam. Pri davčni politiki smo bili preveč nepredvidljivi"

Včasih so za agresivnejše sogovornike v socialnem dialogu veljali sindikati, danes so to delodajalske organizacije. Je to posledica dejstva, da so se razdrobile, zaradi česar tekmujejo za člane? 

Bo kar držalo. Prepričan sem, da bi morali imeti tako sindikati kot zbornice nek stabilen finančni vir, neodvisen od števila članov, saj nam lahko s svojimi pogledi pomagajo pri sprejemanju političnih odločitev.

Ko je prva Janševa vlada leta 2006 ukinila obvezno članstvo v gospodarski in obrtni zbornici, smo Socialni demokrati temu nasprotovali. Ne pozabite, da zbornice s svojim delom omogočajo boljše pogoje tudi za nečlane. Me pa malo moti povezava med delom politike in nekaterimi vodilnimi predstavniki delodajalskih organizacij, ki so pripravljeni takoj iti na okope s kakšno stranko. Tega recimo ne vidimo pri sindikatih, četudi smo v SD tradicionalno vezani nanje. 

Če bo v Sloveniji oblast v roke dobila stranka, ki bo nazadnjaška, za socialne zadeve pa ji ne bo mar, potem se bo tudi Slovenija verjetno spremenila.  

Leta 2011 so sindikati skupaj s SDS zrušili pokojninsko reformo vlade, ki jo je vodila SD. Sledile so volitve, po katerih je vlado drugič sestavil Janša … 

… Zvezo svobodnih sindikatov pa je takrat vodil naš član Dušan Semolič. Takratno dogajanje nam mora biti v poduk, kam lahko peljejo stvari, če se socialni partnerji nismo sposobni pogovarjati med seboj. 

Zakaj so iz razprave o gospodarstvu praktično izginili direktorji največjih proizvodnih in drugih podjetij? Jožeta Colariča iz Krke nikoli ne slišimo. 

Ker razumejo, kako deluje država in da morajo biti odločitve premišljene, ne pa rokohitrske in navijaške.  

Kaj pa premišljenost v vladi? Klemen Boštjančič, Luka Mesec in Vi, trije ministri z različnim ideološkim profilom, ste bili zadolženi za resorje gospodarja, financ in dela, ki predstavljajo ključne temelje gospodarske politike.

Priznam, da smo imeli glede prilivov v proračun velikokrat različne poglede. Občasno je v naših razpravah prevladalo kaj, kar se je pozneje izkazalo kot ne najboljša možna rešitev. Preveč nepredvidljivi smo bili pri davčni politiki, kakšne evropske direktive pa smo v nacionalno zakonodajo prenašali na način, ki je razburil del javnosti. 

Prej ste govorili o relativno visoki obremenitvi dela v Sloveniji, predvsem zaradi prispevkov. Hkrati je stopnja davka na dobiček v Sloveniji, sploh efektivna, nižja od povprečja EU. Je to prav?

Efektivna stopnja obdavčitve dobička je res nekoliko pod evropskim povprečjem. Kot sem že poudaril, dogovor o davčni politiki mora biti celosten, ključni del tega dogovora pa mora biti pravično davčno prestrukturiranje. 

Vedno pa so mogoči prihranki tudi drugje. Verjamem, da se lahko privarčuje tudi na vseh ministrstvih. Ko smo se ob koncu lanskega leta dogovorili, da bomo izplačali božičnico, smo v enem tednu privarčevali 200 milijonov evrov. Denar za božičnico je prišel z vseh ministrstev.

Pri 17 milijardah evrov v proračunu ni nobene težave najti od 300 do 400 milijonov evrov, ki jih lahko privarčuješ. To je temelj, na katerem lahko razmislimo o znižanju kakšnega davka ali prispevka. Seveda postopoma, ker moramo vendarle imeti na voljo denar tudi za intervencije. Pri poplavah smo recimo intervenirali s 400 milijoni evrov. Sploh, če bo vojna na Bližnjem vzhodu še naprej trajala. 

"Ker je Evropa v težavah, se morajo naši trgi razpršiti"

Kot minister sedite na blagajni, iz katere gospodarstvo letno prejme 600 milijonov evrov spodbud, od tega polovico nepovratnih. Afera Spirit je pokazala, da so v tem sistemu tudi luknje, ki jih podjetniki znajo izkoriščati. Kako to preprečiti? 

Trdno sem prepričan, da podjetja spodbude potrebujejo, ker jim s tem pomagamo pri dvigovanju dodane vrednosti in tehnološki prenovi. Mogoče gledam manj črno kot vi. Še vedno sem prepričan, da je nadzor dober in da se denar porablja učinkovito. To vidim, ko obiskujem podjetja.

Pri Spiritu smo zadevo ustavili še pred izplačili. Nobeno podjetje takrat ni prejelo niti enega centa po tem razpisu.  Seveda pa dodatni postopki preventive in nadzora pomenijo dodatne administrativne obremenitve tudi za podjetja. V zadnjih štirih letih še nisem videl primera, ko bi nek prejemnik sredstev denar izkoristil za druge namene, kot jih je prijavil. 

Če se pogovarjava o slovenskem gospodarstvu, ne moreva mimo Nemčije, naše največje izvozne partnerice. Gre za državo, ki je v vse globlji strukturni krizi, najbolj vidni v njeni avtomobilski industriji, na katero so pripete verige dobaviteljev v Sloveniji. Se bo moralo naše gospodarstvo zaradi dejstva, da Kitajska Nemce pri elektrifikaciji vozil prehiteva po levi in desni, v prihodnjih petih ali desetih letih osmisliti na novo?

Eni v vladi želijo biti vezani le na Nemčijo in EU, sam pa mislim, da se mora naše gospodarstvo bolj razpršiti. Zakaj naša podjetja ne bi delala tudi za kitajsko avtomobilsko industrijo? To zmorejo. 

Ampak dosedanje evropske izkušnje so dokaj slabe. Kitajci so v preteklosti hitro kopirali uvožene izdelke in jih nadomestili s svojimi, ki so zaradi obilnih državnih subvencij cenovno konkurenčnejši od evropskih.

Ponavljam: to naše gospodarstvo zmore, res pa je, da mu moramo zdaj v naslednjih dveh ali treh letih ogromno pomagati pri prehodu v avtomatizacijo in robotizacijo, enako pri tem, da bo čim bolj konkurenčno pri cenah energije. Trenutno je Evropa v velikih težavah. Kitajci in Američani nas ne prehitevajo le zaradi cenejših energentov, ampak tudi pri tehnologiji in celo pri uporabniški izkušnji.

Potrebujemo moderno industrijsko politiko, ki bo temeljila na robotizaciji in digitalizaciji. To sta bistvena dela naše prihodnosti. Enako kot pameten zelen prehod, zmanjševanje onesnaževanja okolja, več obnovljivih virov, spodbujanje podjetniških iniciativ in start-up podjetij.

Priznam, da smo imeli s Klemnom Boštjančičem in Luko Mescem glede prilivov v proračun velikokrat različne poglede. Občasno je v naših razpravah prevladalo kaj, kar se je pozneje izkazalo kot ne najboljša možna rešitev.

Bo podjetja, ki bodo nosilci te politike, izbrala država, ali morajo temelji priti od spodaj?

Od spodaj, jasno. Ampak eno težavo imamo. Še pred nekaj leti smo denar, ki smo ga kot država vlagali v gospodarstvo, namenjali odpiranju novih delovnih mest. Zdaj imamo polno zaposlenost, zato je treba pristop spremeniti. Vlagati moramo v ohranjanje delovnih mest in istočasno tudi v dvig dodane vrednosti podjetij, da se bodo lahko tehnološko prenovila in povečala produktivnost. Brez tega ne bodo konkurenčna na globalnem trgu. Veliko podjetij v Sloveniji je to že naredilo.

Slovenija je industrijska država. Trenutno imamo približno 160 tisoč zaposlenih iz tujine, ki so za nekatere nebodigatreba. Vendar tudi oni polnijo pokojninsko blagajno, iz katere bodo na koncu dobili zelo malo.

Brez tuje delovne sile ne bo šlo, moramo imeti pa hitrejše administrativne postopke. Štiri leta čakanja na pridobitev delovnega dovoljenja je absolutno preveč. Neizmerno me žalosti, ko včasih berem zgodbe o tem, v kakšnih razmerah živijo ti ljudje. Tudi tu bo treba narediti red. 

"Trumpovo početje je norost. Vojno je treba ustaviti"

Je bil dvig minimalne plače pravilna odločitev? 

Da. Ta dvig ni bil problem, ker je večina podjetij že zdaj plačevala zaposlene več kot tisoč evrov z vsemi dodatki. Težava, ki jo sam vidim, je, da je ta dvig sprožil pritisk od spodaj na druge plače, sploh v javnem sektorju, recimo v domovih za starejše. Bolj problematična je bila zame božičnica. Ne zaradi vsebine ali višine, ampak ker smo jo sprejeli le en mesec, preden so jo podjetja morala izplačati. 

Kako komentirate dejstvo, da so nekateri podjetniki, ki v tujini kupujejo zdravstvene pripomočke in jih prodajajo javnim bolnišnicam v Sloveniji, med najbogatejšimi ljudmi v državi? 

Strinjam se, v zdravstvu so podjetja, ki res bogatijo s prodajo nekih izdelkov. Tu bo treba doseči večjo preglednost, preveriti, ali se sredstva uporabljajo namensko, zdravnike pa pustiti, da delajo svoje delo. 

Nekatere od teh podjetij so v preteklosti povezovali z vašo stranko. Ali osebno poznate te ljudi, recimo Aleša Jenčiča iz podjetja Interexport ali lobista Boža Dimnika? 

Za gospoda Jenčiča prvič slišim, gospoda Dimnika pa poznam s televizije. Odkar sem v stranki, nikogar od teh podjetnikov nisem srečal ali se z njimi sestal.

Kdo je kriv za svetovno naftno krizo?

Tisti, ki so začeli vojne. Leta 2022 so jo začeli Rusi, zdaj pa Američani. ZDA trenutno v svetu delajo največjo škodo.

Je mogoče zagovarjati Donalda Trumpa in hkrati biti domoljub, ki so mu pomembni interesi Slovenije? 

Ne moreš. Bom povedal direktno. Lahko, da je Donald Trump slovenski zet, ampak to, kar počne je, je norost. Ljudje umirajo, svet pa je ekonomsko na kolenih. Vse vojne je treba takoj ustaviti. 

So ZDA še zaveznik Evrope?

Menim, da ne. 

"Težko razkrijem, kdo je sabotiral povezovanje s Prebiličem, a mi je še vedno žal"

Kakšno je stanje s financami SD? Stranko ste prevzeli v globokem minusu. 

Zadeve smo uredili, z odprodajo hiše na Levstikovi smo stranko v pomembni meri finančno sanirali. Verjamem, da bomo tudi volitve dobro oddelali.

So volitve postale drag šport?

Absolutno. Se pa vsi, ki se že vrsto let ukvarjamo s politiko, zelo čudimo, ko gledamo, kaj vse si nekatere stranke privoščijo ob finančnih virih, ki so javno znani. Sprašujem se, kako bodo vse to poplačale. 

Mislite na Logarjeve Demokrate, ki so Slovenijo prelepili s plakati, čeprav gre za novo stranko, ki z izjemo dediščine bivšega SMC nima prilivov iz državnega zbora ali lokalnih skupnosti? 

Bom rekel takole: ne mislim na SDS ali Gibanje Svoboda, ki imata zajetne finančne vire iz proračuna. Dobro pa vem, koliko kaj stane, in vem, kakšna so pravila med kampanjo. In če greva zdaj štet vse plakate, avtomobile, kombije, darila, hamburgerje in drugo, se mi pri kakšni novi stranki računica nikakor ne izide. Že ena plakatna akcija za 14 dni stane 35 tisoč evrov. Potem so tu najemi dvoran, tiskanje letakov in promocijskega materiala, pa še oglasi v medijih. Vse to pri 88 kandidatih stane. 

Se pa vsi, ki se že vrsto let ukvarjamo s politiko, zelo čudimo, ko gledamo, kaj vse si nekatere stranke privoščijo ob finančnih virih, ki so javno znani. Sprašujem se, kako bodo vse to poplačale. 

Demokrati so imeli več plakatnih akcij že pred uradnim začetkom volilne kampanje. Torej v obdobju, ko nad porabo strank ni nobenega nadzora.

Mi si tega nikakor nismo mogli privoščiti. Za kampanjo za evropske volitve leta 2024 smo imeli na voljo 40 tisoč evrov. Niti enega “jumbo” plakata nismo imeli, a nam je uspel soliden rezultat. Pri nekaterih strankah, kjer je veliko moraliziranja, pa je kapital precej bolj prisoten kot pri kakšni drugi. Te račune bo verjetno treba po volitvah plačati. 

Ali to pomeni, da je volilna kampanja že v izhodišču nepoštena?

Lahko tako rečemo, ker očitno ne veljajo enaka pravila za vse. Vem, kako je biti predsednik stranke. Finančna sredstva so vedno omejena.

Koliko pa bo SD stala kampanja? 

Nekje med 400 in 500 tisoč evri, a to še zdaleč ne pomeni, da bomo z denarjem razmetavali. 

Vam je žal, ker povezovanje z Vladimirjem Prebiličem ni uspelo? 

Da, žal mi je zato, ker je škoda, da se na levi sredini glasovi drobijo. Želim si, da bi Prerodu uspel preboj v parlament, ampak še vedno sem prepričan, da bi povezava s Socialnimi demokrati prinesla veliko večji učinek. 

Lahko razkrijete, kdo je sabotiral ta projekt? Je bil to res takratni Prebiličev svetovalec Matija Sevšek, ki je informacijo o možnem povezovanju že ob začetku pogovorov v najožjem krogu spravil do znanega medijskega delavca SDS, zaradi česar so ti propadli?

Težko karkoli razkrijem. Stališče organov Preroda je bilo, da v to ne gredo. Še vedno mi je žal, četudi bi morali v SD zaradi tega kakšnega kandidata umakniti in dati prostor kandidatom iz Preroda. Po 22. marcu bomo videli, ali bomo lahko skupaj sodelovali v naslednji vladi.

"SDS se je že postavila na skrajno desno stran"

Gospod Han, pred nami so parlamentarne volitve. So te prelomne?

Vsake volitve so na nek način prelomne, ampak te so res drugačne od ostalih. 

V kakšnem smislu? 

Ker se svet okrog nas spreminja z neverjetno hitrostjo. Družbena omrežja pred volitvami v demokratičnih državah ustvarjajo kaos, mlade pa novačijo v skrajne ideje. Če bo v Sloveniji oblast v roke dobila stranka, ki bo nazadnjaška, za socialne zadeve pa ji ne bo mar, potem se bo tudi Slovenija verjetno spremenila.  

V državni politiki ste že več kot 20 let. Kako se je SDS v tem času spremenila po vaših opažanjih?

Za poslanca sem bil prvič izvoljen leta 2004. Takrat smo v SD sodelovali s tedaj vladajočo SDS v partnerstvu za razvoj, za kar je bil pri nas zadolžen pokojni Miran Potrč. Potem so se začele serijske menjave direktorjev in tajkunizacija Slovenije.

Od tu naprej se je SDS vedno bolj premikala na desno in se do danes že postavila na to res skrajno desno stran. Saj vidite, da zagovarjajo ideje o lovljenju ljudi po ulicah in njihovi deportaciji po zgledu ZDA. Še v začetku 90. let se je današnja SDS želela na evropski ravni priključiti socialistom. Jože Pučnik je bil socialdemokrat nemškega tipa.

Bi šli v vlado s SDS?

Ne. S tako stranko v vladi ne moremo sodelovati.

Kaj pa z NSi ali Demokrati Anžeta Logarja? 

Če se pridružijo levosredinski vladi, s tem ne bi imel težav.

Sem Matjaž iz Radeč, ponosen socialni demokrat. Ne igram velikega šefa, pomagam, kjer se da, tudi plakate lepim, če je treba.

Kako se je v teh 20 letih spremenila slovenska politika? 

Zelo, še bolj kot SDS. In to na slabše. Ni več spoštovanja, kakovost politike in procesov odločanja pada. Včasih smo se v politiki res pogovarjali o problemih, zakonih in amandmajih. Te razprave so lahko trajale tudi po teden dni, saj smo želeli ugotoviti, kaj nekaj pomeni za razvoj celotne države. Zdaj gre prevečkrat le za šov in všečke na družbenih omrežjih. 

Sami ste večkrat javno poudarili, da niste intelektualec. S kom pa se raje družite? Z direktorji ali z delavci? 

Nisem intelektualec, nimam pa nobenih težav razpravljati z njimi. V politiki je pač tako: mnogi intelektualci, ki vedo ogromno, nimajo veliko možnosti, da bi bili izvoljeni na volitvah. V politiki in javnosti me dojemajo kot ljudskega človeka, kar dejansko sem. Delam napake, ampak v politiki nikoli nisem dobil višinske bolezni ali sindroma zadnjega sedeža.

Sem Matjaž iz Radeč, ponosen socialni demokrat. Ne igram velikega šefa, pomagam, kjer se da, tudi plakate lepim, če je treba. Ljudi ne delim na direktorje in zaposlene, se pa res najbolje počutim na kakšni jutranji kavi, kjer kramljamo z delavci in upokojenci.